Lemar Perich

Kolikokrat si rekel, da se boš končno spravil v red, naredil nekaj zase in izgubil kakšen kilogram? Kolikokrat si začel s telesno dejavnostjo, ponovno pričel z dieto, poleg tega pa vse skupaj otežil tako, da si odstranil vse mogoče hidrate iz hrane, dodal razne juhice, sokove in po krajšem obdobju vse skupaj spravil v predal neuresničenih idej in cilj prestavil na naslednje leto? Če si iskren do sebe in če pomnožiš vse neuspele poskuse z 10, bom jaz še vedno v vodstvu po številu neizpolnjenih ciljev.

Vemo, da smo si med seboj različni in da si skoraj vsak želi izgubiti kakšen odvečen kilogram. Znano nam je, da se moramo zato dovolj gibati in paziti na prehrano. Zakaj potem cilja nikoli ne dosežemo? Včasih se mu približamo le za krajši čas.

Sem Lemar Perich – osebni trener oziroma Osebni trener. Zakaj je to pomembno? Ker ne vodim skupine različnih ljudi z enakimi cilji, temveč vodim posameznika do zadanega cilja. Čeprav sem večino svojega delovnega razmerja preživel kot delavec v proizvodnji s troizmenskim urnikom, imam za seboj tudi 10 let izkušenj v fitnesu. Živim s športom in ne za šport. Sem eden izmed vas, ki je mnogokrat poskusil nekaj doseči in preoblikovati svoje telo, vmes pa “padel” le iz enega razloga – izbral sem napačno pot.

Ko sem pred desetimi leti začel z nekim zastavljenim ciljem, je bilo v moji okolici zelo malo osebnih trenerjev, ki bi zares znali pomagati. Večino informacij smo pridobivali v kakšni športni reviji, knjigi, nekaj malega na spletu.Vedel sem le, da moraš na treningu dati 100 %, jesti veliko beljakovin in vsaj šest obrokov dnevno. Želel sem biti več kot povprečen, treniral sem vsak dan, dnevi pa so minevali med ogromnimi količinami beljakovin in osmimi obroki. Taki in podobni poskusi so se nadaljevali več let. Nato sem v neki reviji zasledil jedilnik za “cikliranje ogljikovih hidratov”, s katerim  prideš do “six-packa”. Tri mesece sem se posvečal jedilniku z dušo, časom in voljo. Z začetnih 94 sem prišel na 82 kilogramov, dobil tistih “6 paketov” na trebuhu, od daleč izgledal kot shiran mladenič, po vsem garanju in odrekanju pa sem dva meseca kasneje pristal spet na začetku.

Zakaj se je to zgodilo? Ker sta bila jedilnik in načrt treningov namenjena vsem bralcem revije, ne pa točno določenemu posamezniku, torej meni. Za zajtrk sem jedel beljake in jih komaj požiral, zraven pa še skuto, ki je sicer nikoli v življenju nisem jedel. Enako velja za brokoli, ki ga zato še sedaj ne maram, in file osliča.  Treningi so bili naporni, saj sem mislil, da moram za vsako ceno dokončati vse serije vaj, v fitnesu pa sem želel pustiti še zadnji atom energije. Pogosto me je čakalo še šestdnevno nočno delo, po njem sem se zbujal še bolj utrujen kot pred spanjem. Bilo je naporno in težko, a se je dalo zdržati, dokler je bila želja za dosego cilja močna. Vrnitev na stara pota se je zgodila, ko želje ni bilo več in me je utrujenost dobesedno povozila.

Za tem sem nekajkrat ponovno poskusil, a sem dejansko vsakič začel z enakim jedilnikom in načinom treninga. Zakaj? Ker je delovalo in ja, enkrat je res delovalo, ampak tako kot so se spreminjali časi, tako sem se spreminjal jaz, skratka – ponovno sem nehal trenirati. Sledilo je obdobje, ko sem, prav zaradi izčrpujočega nočnega dela, menjal zaposlitev. Znova sem zaživel in se tokrat načrta lotil malce drugače. Opravil sem tečaj za osebnega trenerja, spoznal različne metode za izgubo kilogramov, se naučil raznolikih metod treniranja in najprej oblikoval program zase. Program, ki deluje.

Za vsakega posameznika obstaja pot do cilja; lahko vam jo pokažem in vas pospremim do rezultatov.